Vojko Kumer

Vojko Kumer s soprogo Štefko.

Umetniški opus Vojka Kumra je neločljivo povezan z njegovim raziskovanjem človeške figure, še posebej portreta in akta – dveh zvrsti, ki že stoletja veljata za najzahtevnejši upodobitvi v slikarstvu. V teh motivih Kumer najde prostor, kjer lahko prepleta tehnično natančnost z osebno izraznostjo. Njegovi portreti so usmerjeni k realistično zasnovani podobi, ki spoštuje anatomske zakonitosti in individualnost portretiranca, medtem ko pri aktih pogosto stopa korak dlje, saj telo postane polje raziskovanja med realnim in abstrahiranim.
Na eni strani lahko vidimo realistične upodobitve aktov in portretov, pri katerih je opaziti mirno in nevtralno barvno paleto. Prevladujejo zemeljski toni, ki ustvarjajo vtis spokojnosti in poudarjajo naravno lepoto telesa. Na drugi strani pa umetnik razvija cikel abstrahiranih aktov, kjer domišljija in izraznost prevladujeta nad realističnim prikazom. Tu se barvna paleta močno razširi: od žarečih rumenih in oranžnih do globokih rdečih, vijoličnih in modrih tonov. Ti barvni kontrasti dajejo podobam energijo, ki presega zgolj telesnost in gledalca popelje v bolj čustveno, simbolno izkušnjo. Pri teh delih je ključna tudi slikarska poteza. Daljše, svobodnejše poteze čopiča ustvarjajo občutek gibanja, zaradi česar figure niso statične, temveč utripajo in dihajo na platnu. Telo tako ni le upodobitev, temveč se spremeni v vizualni znak gibanja.
Umetnost Vojka Kumra deluje na presečišču dveh polov – med umirjeno realističnostjo in drzno, barvno ekspresijo. To dvoje se ne izključuje, temveč se dopolnjuje: realistično slikarstvo mu daje osnovo v obvladovanju telesa in svetlobe, medtem ko abstraktnejši pristop odpira vrata v svet občutkov, gibanja in svobode.

Zala Brglez, kustosinja, oktobra 2025